Začetek tožbe proti družbi, ki je odgovorna za samomor enega kmeta na vsakih 30 minut. Pet milijonov kmetov sedaj toži Monsanto za 6,2 milijardi evrov.
In kakšen je razlog? Kot v mnogih drugih primerih, kjer so kmetijske regije postale znane kot 'samomorilski pas', Monsanto, kot poročajo, kmete finančno uničuje z zaračunavanjem absurdnih licenčnin.
Kmetje navajajo, da Monsanto vsako leto po svetu nepošteno pobira pretirane dobičke z 'obnovljenimi' semeni, ki so v bistvu semena od prejšnje žetve.
Običaj ponovne uporabe semen sega v pradavnino, Monsanto pa želi pobrati ogromne licenčnine in to navado končati. Zakaj? Ker ima Monsanto patent za gensko spremenjena semena in kmetom zaračunava ne le za izvirne posevke, temveč tudi za poznejše žetve. Sčasoma se naberejo licenčnine in mnogo kmetov se mora boriti za obstoj lastne kmetije. Zato je Indija z obtožbo 'biopiratstva' zaprla vrata družbi Monsanto in ji preprečila 'patentiranje življenja'.
Jane Berwanger, odvetnica kmetov, ki je spregovorila o tem primeru, je za agencijo Associated Press dejala:
"Monsanto ob prodaji semen dobi denar. Zakon daje pridelovalcem pravico do pomnožitve kupljenih semen. Nikjer na svetu ne zahtevajo ponovnega plačila. Pridelovalci v bistvu plačujejo zasebni davek na pridelavo."
Odkritja kažejo doživetja kmetov v revnejših državah, kjer se jih mnogo ne more upreti Monsantu. Leta 2008 je časopis Daily Mail pisal o temi 'GS (gensko spremenjen, op. p.) genocid', ki je v Indiji samo v letu 2009 odnesel življenja 17.683 kmetov. Ko so spoznali, da njihova žetev ni uspešna in so padli v gospodarske težave, so si začeli jemati življenja. Pogosto so kar spili točno enak insekticid, ki jim ga je prodal Monsanto.
Z neprestanim objavljanjem informacij o Monsantovih kriminalnih dejanjih bo prišlo do novih tožb. Ko je januarja v javnost prišla vest, da je imel Monsanto nezakonite, 'suženjstvu podobne' delovne razmere, je večim posameznikov postalo jasno, kako ta družba ne upošteva delavcev. Zakaj bi potem skrbeli za zdravje njihovih potrošnikov? Aprila leta 2012 je še ena skupina kmetov Monsanto tožila zaradi 'zavestnega zastrupljanja' delavcev in povzročanja 'pogubnih napak novorojencem'.
Bodo neprestane tožbe milijonov resnično prizadetih posameznikov prinesle konec družbe Monsanto?
Prevod članka: Ganeša
