Družba, ki lahko 'tiska' pisano steklo, s katerim je mogoče iz sončnih žarkov ustvarjati električno energijo, je v torek napovedala prejem dveh milijonov GBP finančne pomoči.
Oxford Photovoltaics, enota, ki se je ločila od Univerze v Oxfordu, pravi, da bo investicija MTI Partners pomagala pri razvoju sončnega stekla, ki ga je možno obarvati v skoraj katerokoli barvo, in bo izdelek za korak približala tržišču.
"Govorimo o tem, zakaj ne bi namesto montiranja fotovoltnih celic na steno kar celo stavbo spremenili v fotovoltaično?" je za Guardian dejal Kevin Arthur, ustanovitelj družbe in glavni izvršni direktor. "Če se odločite za gradnjo steklene hiše, ste se tako že odločili plačati za steklo. Če to prištejete, je s tem dodatni strošek dokaj nizek. Obdelava sončnih celic ne stane več kot 10 % vrednosti fasade."
Le-te splošno gledano stanejo med 700 in 1.200 EUR na kvadratni meter, kar pomeni, da obdelava novih celic stane le dodatnih 70-120 EUR na kvadratni meter.
Tehnologija deluje z dodajanjem plasti prozornih polprevodnih sončnih celic debeline do 3 mikronov neposredno na običajno steklo in tako pretvarjajo približno 12 % absorbirane sončne energije v električno energijo. Električno energijo je nato možno pošiljati v državno omrežje ali uporabiti v stavbi.
"Natisnemo lahko skoraj vse barve, obstaja širok razpon barvil, tako modrih, zelenih, rdečih in drugih. Vendar so različne barve različno učinkovite: črna je zelo visoka, zelena je kar v redu, rdeča je dobra, modra pa ni tako dobra," je povedal Arthur.
Investicija v vrednosti dveh in še nekaj milijonov evrov je namenjena opremi in zaposlitvi osebja na novem sedežu družbe v tehnološkem parku Begbroke blizu Oxforda v Veliki Britaniji. Do konca leta 2014 namerava družba zgraditi veliko večji proizvodni obrat, kjer bodo izdelovali plošče celotne velikosti, na katerih bodo opravljali teste. Vzorci velikosti A4 bodo pripravljeni do konca leta 2013. Družba sicer predvsem cilja na stranke, ki načrtujejo novogradnje, vendar jo jo 'zelo zanimajo' tudi obnove fasad obstoječih zgradb.
Tudi z univerze Sheffield in univerze Cambridge ta teden poročajo o uspehu pri razvoju postopka 'razpršitve' sončnih celic na površine, v prihodnosti morda tudi na strehe in stavbe. Ekipe menijo, da bi proces v prihodnosti lahko znatno znižal strošek sončne energije, trenutno pa pridobivanje deluje le na 'zelo gladkih' površinah in je manj učinkovito od običajnih sončnih celic.
Profesor David Lidzey z Univerze Sheffield je dejal: "Nanašanje s sprejem trenutno uporabljamo za nanos barve na vozila in pri grafičnem tisku. Pokazali smo, da to lahko uporabimo tudi za izdelavo sončnih celic z uporabo posebno izdelanih kovinskih polprevodnikov. Morda bodo v prihodnosti s temi materiali površine stavb in tudi strehe vozil vir električne energije."
Sončne elektrarne so lansko leto po svetu prvič dosegle moč 100 GW nameščene kapacitete. Sodeč po objavah strokovnih organov je bila leta 2011 nameščena kapaciteta 71 GW, leta 2010 pa 40 GW.
Vir: guardian.co.uk
Prevod članka: Ganeša
