Miti o pesticidih

Miti o pesticidih pričajo o moči oglaševanja, trženja in lobiranja. Velike korporacije za pesticide, podobno kot industrija tobaka in olja, sistematsko ustvarjajo dvom o znanosti za pesticidi in ustvarjajo mit, da so njihovi izdelki ključni za življenje, kot ga poznamo, poleg tega pa, če jih 'uporabljamo, kot je navedeno') še neškodljivi.

Vir: panna.org

Nedavno izdana knjiga Trgovci dvoma (Merchants of Doubt) to imenuje Tobačna strategija' oziroma organizirane javne in pravne kampanje, ki zanikajo dokaze, pogosto izkoristijo sleparske znanstvenike, ki izumljajo težave pri tako imenovani 'slabi znanosti', s katero zanikajo vse od raka, ki ga povzroča pasivno kajenje, globalnega segrevanja in tveganj z DDT. Tukaj je osem domnevnih mitov, o katerih lahko poslušamo vsak dan:

  1. Pesticidi so nujni za prehranjevanje sveta
  2. Pesticidi niso tako nevarni
  3. Zaradi odmerka nastane strup
  4. Vlada nas varuje
  5. GSO manjšajo odvisnost od pesticidov
  6. Odvajamo se od pesticidov
  7. Pesticidi so odgovor na globalno spreminjanje podnebja
  8. DDT potrebujemo za izkoreninjenje malarije, boj proti posteljnim stenicam itd.

Mit št. 1: Pesticidi so nujni za prehranjevanje sveta

V resničnem svetu: Do današnjega dne najpodrobnejša analiza svetovnega kmetijstva nam pove, kaj lahko nahrani svet, kaj ta trenutek hrani večino sveta: to je kmetovanje manjšega obsega, ki ni odvisno od pesticidov.

Pesticidi in herbicidi so škodljiviČe gremo k bistvu, lakota v dobi obilja ni posledica pridelave (ali donosov, kot trdi industrija pesticidov), učinkovitosti ali distribucije. To je stvar prioritet. Če bi resnično želeli nahraniti ljudi, ne bi gojili dodatne ene tretjine žitaric, s katero bi nahranili sestradane prebivalce planeta in nato te žitarice vlili v rezervoarje z gorivom. Dow, Monsanto, Syngenta in drugi proizvajalci pesticidov so na izdelke zapisali, da so potrebni za hranjenje sveta. Vendar, ko se je v ZDA uporaba insekticidov v  petdesetih letih po II. svetovni vojni povečala za dejavnik 10, so se izgube pridelka skoraj podvojile. Koruza je ponazoritev: Namesto rotacije posevkov so na večini hektarov leto za letom posejali le koruzo. Kljub 1000-kratnemu povečanju organofosfatnih insekticidov so izgube posevkov zaradi insektov porastle s 3,5 % na 12 % (D. Pimental ind M. Pimental, 2008).

Mit št. 2: Pesticidi niso tako nevarni

V resničnem svetu: Pesticidi so izdelani tako, da so nevarni. Ustvarjeni so, da povzročajo smrt. Škodljivost za človekovo zdravje je dobro dokumentirana, še posebno tveganje je pri otrocih. Le nekaj primerov nedavnih objav med novicami:

  • Celoten nabor pesticidov (organofosfatov) povezujejo z višjo ravnjo ADHD pri otrocih.
  • Herbicid atrazin, ki se pojavlja v 94 % naše oskrbe z vodo, povezujejo z motnjami pri rojstvu, neplodnostjo in rakom.
  • Pri ženskah, ki so v času nosečnosti izpostavljene pesticidu endosulfan, je večja verjetnost, da bodo imele avtistične otroke.
  • Pri puncah, ki so pred puberteto izpostavljene DDT je 5-krat verjetneje, da se jim bo razvil rak na prsih.

Velika in rastoča zbirka znanstvenih raziskav, ki jih pregledujejo strokovnjaki kaže, da so pesticidi nevarni za človekovo zdravje. Okoljska škoda zaradi pesticidov je tudi očitna: žabci po izpostavljenosti postanejo žabice, upada število netopirjev in čebel.

Mit št. 3: Zaradi odmerka nastane strup

V resničnem svetu: Če bi posameznika naenkrat izpostavili izjemno mali količini sestavine pesticida in je to kemikalija z relativno nizko stopnjo strupenosti, lahko predstavlja le malo nevarnost. Žal je to bolj malo verjeten scenarij. Najprej je težava ta, da pesticidi običajno vsebujejo več potencialno nevarnih sestavin (vključno s tako imenovanimi 'nečistočami', ki niso navedene na etiketi). Poleg tega smo vsi izpostavljeni mešanici pesticidov v zraku, vodi, hrani in površinah, ki se jih dotikamo. Kombinacije kemikalij lahko reagirajo in tako postanejo bolj strupene, kot so posamično. Nadalje, mnogi pesticidi so endokrini motilci hormonov, ki telesu, če je 'pravi' čas, že v malih odmerkih z motenjem izjemno občutljivega hormonskega sistema povzročijo življenje spreminjajočo škodo. In za konec: Raziskave, ki jih upoštevajo ob ocenjevanju pesticida, financirajo in izvajajo korporacije, ki tržijo izdelek, kar vodi k popačenim ugotovitvam.

Mit št. 4: Vlada nas varuje

V resničnem svetu: Naš upravni sistem ne opravlja svojega dela. V ZDA vsako leto na farmah, v gozdovih, na golfiščih in travnikih uporabijo več kot 453.592 ton pesticidov. Delavci na farmah in ruralne skupnosti zaradi bolezni trpijo med sezono razprševanja in za tem, novorojenci po svetu imajo v telesih mešanico pesticidov in drugih kemikalij. "Prevladujoč ureditveni pristop v ZDA je reakcionaren, ne previdnosten," je maja 2010 sklenil predsednikov odbor o raku. "Namesto, da bi od industrije zahtevali dokaz o njihovi varnosti, javnost nosi breme dokazovanja, da je določena okoljska izpostavljenost škodljiva."

Urejanje pesticidov je že v osnovi napačno, saj 'ocenjevanje tveganj' ne more zajeti dejanske izpostavljenosti pesticidom in zdravstvenih tveganj, ki jih predstavljajo. Uradniki iz EPA se še nadalje zanašajo na podatke raziskav, ki jih podajo izdelovalci pesticidov, ki tudi storijo vse, da odstranijo dejanske ocene njihovih izdelkov, pogosto celo desetletja. Vložene so tožbe, s katerimi bi EPA prisilili k upoštevanju zakonodaje in pospešili ocenjevanje. Vendar bi boljši, razumen previdnostni pristop k varovanju nas najprej ocenil alternative visoko tveganim pesticidom, ne pa sprejel javno izpostavitev pesticidom, kot nujno zlo. Takšen preobrat zahteva temeljito reformo zvezne politike.

Mit št. 5: GSO manjšajo odvisnost od pesticidov

V resničnem svetu: Gensko spremenjeni organizmi so gonilo uporabe pesticidov in ni presenečenje: največji prodajalci semen GSO so družbe za izdelavo pesticidov. Cilj uvedbe semen GSO je preprost: povečanje nadzora korporacij v svetovnem kmetijstvu. Več kot 80 % svetovnih posevkov je narejenih tako, da so odporni na povečano uporabo herbicidov, ne zmanjšano uporabo pesticidov.

Monsanto, svetovni voditelj pri patentiranih semenih, bi nas rad prepričal, da njihovi GSO prinašajo večje donose, zmanjšajo okoljski vpliv in blažijo podnebne spremembe ter da kmetje ob sejanju njihovih semen porabijo manj pesticidov. Nič od navedenega ni resnično. V povprečju biotehnološka semena družbe Monsanto zmanjšujejo donos. Leta 2009 je Monsanto priznal, da njihov gensko spremenjeni bombaž 'Bollguard' na področju države Gujarata v Indiji, kjer gojijo največ bombaža, pritegne bombažne plodovrtke, ravno tiste škodljivce, proti katerim je ustvarjen. Semena Monsanto Bollguar, ki so jih predstavili leta 1996, vsebujejo tudi strupene značilnosti zemeljske bakterije bacillus thuringiensis (Bt), sedaj predstavlja polovico po svetu gojenega bombaža. V Indiji je pridelava bombaža Bt upadla, strošek pesticidov pa porastel skoraj za 25 %, kar prispeva k vedno večjemu številu samomorov indijskih prezadolženih kmetovalcev.

Leta 2009 je 93 % GSO soje in 80 % GSO koruze v ZDA zrastlo iz Monsantovih patentiranih semen. Koruzo in sojo 'roundUp ready' so izdelali za uporabo s škropivom proti plevelu in s tema večinoma hranijo živali in avte, ne ljudi. Sedaj, ko plevel vedno hitreje postaja odporen na roundup, sta Dow in Monsanto razvila gensko spremenjeno koruzo, ki je odporna na 2,4-D, najbolj nevaren herbicid, povezan s škropivom agent orange, ki so ga uporabljali v Vietnamu.

Mit št. 6: Odvajamo se od pesticidov

V resničnem svetu: Po 20. letih mirovanja trga je industrija pesticidov leta 2004 vstopila v dobo hitre rasti. Svetovni trg pesticidov je vreden približno 30 milijonov evrov in pri pričakovani rasti skoraj 3 % letno bo leta 2014 dosegla 39 milijonov evrov. Približno 80 % trga je za kmetijsko uporabo, vendar druga prodaja (ne kmetijska) in dobički rastejo hitreje, vodi jih rast svetovnega srednjega razreda, ki ima od kemije odvisne travnike in krajine. Poleg tega industrijska strategija oglaševanja gensko spremenjenih semen, večina katerih je spremenjenih, da imajo večjo odpornost na herbicide, je povečala prodajo sredstev proti plevelu.

Mit št. 7: Pesticidi so odgovor na globalno spreminjanje podnebja

V resničnem svetu: Multinacionalke se močno trudijo povečati tržni delež in podnebne spremembe izkoriščajo kot prodajno priložnost. Od leta 2008 so Monsanto, Syngenta, Bayer, DuPont, BASF in drugi vložili 532 patentov za 's podnebjem povezane gene', ki najavljajo prihod nove generacije semen, spremenjenih, da so rastline odporne na vročino in sušo. Njihov pristop bo še dodatno omejil stoletja dolg običaj shranjevanja semen z izbranimi lastnostmi; to je praksa, ki se lahko izkaže za še pomembnejšo, ko se podnebje spreminja na nepredvidljive načine in  zahteva več, ne manj, raznolikosti. V bistvu dokazi kažejo, da trajnostno kmetovanje zagotavlja pomembne rešitve proti podnebnim spremembam, saj tako nastanejo sistemi, ki ustvarjajo bistveno manj toplogrednih plinov, spodbujajo raznolikost v sklopu kmetij in tako nastanejo ponori ogljika, ki uravnavajo segrevanje. Kljub zadnjim genskim novostim nobena od teh družb še ni uspela razviti vrste semen 'za večji donos' ali pa 'pripravljenih na podnebje'. Njihove obljube, da bodo s semeni in sadikami, odpornimi na sušo, vročino in sol, ki so tudi bolj hranljive, so se izkazale prazne.

Mit št. 8: DDT potrebujemo za izkoreninjenje malarije, boj proti posteljnim stenicam itd.

V resničnem svetu: Nedavna obuditev posteljnih stenic nima nič opraviti s prepovedjo DDT v letu 1972. Posteljne stenice so, kot mnogi komarji, odporne na DDT, kot so bile že desetletja prej, ko je bil DDT še v uporabi. V nekaterih primerih DDT vnetja zaradi posteljnih stenic še poslabša, saj jih, namesto da bi jih pobil, le razdraži, zaradi česar so še bolj aktivne. DDT so v ZDA kot rešitev proti malariji opustili dolgo preden so ga prepovedali v kmetijstvu. Po svetu zdravniki, ki kljubujejo smrtonosni bolezni, poročajo, da je DDT pri nadzoru malarije manj učinkovit od mnogih drugih pripomočkov. Malo število zagovornikov v boju proti malariji, posteljnim stenicam in celo Virusu zahodnega Nila še vedno agresivno podpira široko uporabo DDT, čeprav je slabo učinkovit in je vedno več dokazov o škodljivosti človekovemu zdravju (celo ob nizki stopnji izpostavljenosti).

Prevod članka: Ganeša

Izdelava spletnih strani ganesa.si

Izdelava spletnih strani ganesa.si