Vandana Shiva: Seme je sveto!

Vandana Shiva Vandana Shiva je priznana fizičarka, okoljska aktivistka in avtorica. Je ustanoviteljica Foundation for Science, Technology and Ecology, javne interesne raziskovalne organizacije. Potuje po svetu in z navdihom predava o nevarnostih genskega inženiringa, biopiratstva in patentiranja semen ter o pomembnosti sonaravnega kmetijstva in ohranjanja različnih vrst semen.

V hindujskem jeziku je seme bija ali 'vsebina življenja'. "Seme nastane zato, da obnovi, razmnoži, da ga delimo med seboj ter da se širi. Seme je življenje samo," je dejala Vandana Shiva.

Korporacije tipa Monsanto so iz semen naredile zasebno last. "Pravijo, da se seme ne sme obnavljati brez njihovega dovoljenja," je dejala gospa Vandana Shiva.

Gospa Shiva je povedala, da je starodavna navada shranjevanja semen "za Monsanto in druge večje družbe, ki se ukvarjajo s semeni, težava, saj želijo iz semen napraviti neobnovljiv vir." Pogodba Združenih narodov o prodaji intelektualne lastnine lahko prepreči hranjenje semen. "Vse to ustreza opisu diktature," pravi Vandana Shiva. "Kje je demokracija?"

Gospa Shiva opisuje poskuse družb in organizacij v ZDA in tudi drugje, ki želijo le-te patentirati indijske rastline, kot neem, riž basmati in starodavno vrsto žita. "To je piratizacija narave in kultur, ki ohranjajo znanje. Seme ni izum."

Posledica zelene revolucije, s katero so v 1960-tih letih v Indijo prišla semena velikega donosa in kmetijska škropiva, je manjši donos in izčrpana zemlja, pravi ga. Shiva, ki ponavlja enake besede, kot jih je leto pred tem podal Princ Charles iz Velike Britanije. Povedala je, da je zelena revolucija spremenila seme in rastline, saj so tako bolj prilagodljive zemlji in kmetijskim škropivom.

Rekla je, da je potrebno različne vrste semen gojiti za hranjenje in okus.

Organizacija ge. Shiva, imenovana Navdanya, v 46 bankah semen po Indiji hrani različne vrste semen in na organski farmi Uttranchal v severni Indiji. Cilj Navdanye je podpirati lokalne kmete, rešiti in ohraniti kulture in semena, ki so na robu izumrtja ter jih dati v uporabo z neposrednim trženjem.

"Gensko spreminjanje je kruto do semen."

Nova zelena revolucija so gensko spremenjene rastline in te povzročajo še več škode, pravi ga. Shiva. "Na področjih, kjer je največ (gensko spremenjenega) bombaža vrste Bt, je največja stopnja samomorov kmetov."

Od leta 1997 do 2007 je v Indiji več kot 182.000 kmetov zaradi neuspeha s posejanimi rastlinami in pretiranimi dolgovi, nastalimi zaradi predragih pesticidov in semen gensko spremenjenega bombaža, storilo samomor.

Biotehnološke družbe, kot je Monsanto, zanikajo povezavo med gensko spremenjenim bombažem in številnimi samomori kmetov, vendar je ga. Shiva prepričana v to.

Pravi tudi, da gensko spremenjen bombaž uničuje zemljo in navaja, da je le-ta uničil 26 odstotkov mikroorganizmov v zemlji.

"Gensko spremenjenim vrstam bi rekla krutost do semen," pravi.

Kmetje, ki gojijo organski bombaž, zaslužijo desetkrat več, kot so tedaj, ko so gojili gensko spremenjen bombaž, pravi ga. Shiva.

Neodvisni raziskovalci, ki odkrivajo negativne vplive gensko spremenjene hrane na človekovo zdravje in okolje, nadlegujejo. "Vsakič, ko opravijo neodvisno raziskavo, temu rečejo odpadna znanost. Biotehnologija je nova znanost in mi smo jo slepo sprejeli," je še dejala.

Napovedala je, da prevlada družbe Monsanto na področju semen ne bo več dolgo trajala. "Živela bom dovolj dolgo, da bom videla konec obstoja družbe Monsanto."

Za konec je ga. Shiva znova poudarila pomembnost semen: "Semena so na področju demokracije hrane najpomembnejša. Seme je skupni vir in moramo ga zavarovati za generacije prihodnosti."

Prevod članka: Ganeša

Izdelava spletnih strani ganesa.si

 

Izdelava spletnih strani ganesa.si