Raziskava o GSO: Jeste insekticid

Večina prebivalcev v ZDA (in tudi drugje) se niti malo ne zaveda (ali pa jim je vseeno), da vsakodnevno jedo gensko spremenjene organizme (GSO). K temu odnosu sta veliko prispevala pasivnost in slepo zaupanje v USDA (Ministrstvo za kmetijstvo), FDA (Uprava za hrano in zdravila – Food and Drug Administration) in EPA (Agencija za varstvo okolja). Morda se bo to spremenilo sedaj, ko je nova raziskava razkrila, da se insekticid, ki nastane v gensko spremenjeni koruzi, absorbira v človeško telo.

Vir: foodintegritynow

Če zadnje čase niste ravno spremljali lastne prehrane, se vam biotehnološki velikani, kot je Monsanto, za to zahvaljujejo. Za vašimi hrbti so v ZDA uspeli 86 % koruze nadomestiti z njihovo patentirano, insekticid proizvajajočo 'frankenkoruzo'.

Industrijsko ime posevka je 'koruza Bt' (Bt corn) in insekticid dejansko nastane v rastlini, torej ga ni mogoče odstraniti. To dosežejo tako, da v koruzo vstavijo bakterijo bacillus thuringiensis.

Do sedaj so znanstveniki in multinacionalke, kot sta Monsanto in DuPont, porabili milijarde evrov za lobiranje, prispevke v kampanjah in 'preizkušanje', da bi svetovne vlade prepričali v varnost GSO. V primeru koruze Bt so navedli, da insekticid, ki nastane v koruzi, ne predstavlja nevarnosti za zdravje, saj ga prebavni sistem razgradi.

Kljub zagotovilom korporacij so številni zaskrbljeni. Nasprotnika GSO, kot sta Jeffrey Smith z Inštituta za odgovorno tehnologijo (The Institute For Responsible Technology) in Združenje za organskih potrošnikov (Organic Consumers Association) že dolgo izrekajo skrb glede morebitnega vpliva toksina Bt na človeško zdravje.

Znanstveniki z Univerze v Sherbrooku v Kanadi so dokazali utemeljenost teh skrbi, ko so v krvi odkrili protein insekticida Cry1Ab, tako pri ženskah, ki so bile noseče ali ne. Toksin so odkrili tudi v krvi zarodka, kar pomeni, da toksin pride tudi tja. Raziskavo si je ogledala tudi stroka in jo sprejela za objavo v dnevniku Reproductive Toxicology.

V raziskavi prisotne ženske ali partnerji ne delajo v kmetijstvu. Vsi poročajo, da uporabljajo značilno kanadsko dieto, ki je praktična enaka tisti v ZDA.

»Dobljeni podatki bodo pomagali regulativnim organom, odgovornim za varovanje človekovega zdravja, pri boljših odločitvah,« je sta povedala Aziz Aris in Samuel Leblanc.

Žal se mi ne zdi, da bo naš kmetijski minister, ki podpira GSO, tej raziskavi posvetil kaj pozornosti. Dvomim tudi, da bo namestnik komisarja za prehrano, Michael Taylor, ki je tudi bivši predsednik družbe Monsanto, tej raziskavi posvetil veliko pozornosti. To še ni vse. Premična vrata so vedno večja in v kurniku biva vedno več lisic.

Ste se razjezili? Morali bi se. Korporacijskim interesom smo omogočili, da so nas spremenili v laboratorijske podgane, ki jih pitajo s strupi. Stvar se tudi ne konča pri koruzi. Tudi soja in oljna repica sta 93 % gensko spremenjeni. Poleg tega ima Monstanto hektare laboratorijev, kjer gojijo mutantske sorte, ki le čakajo, da bodo prišle v vaše shrambe. Verjetno imate, če ste kupili oblačila v ZDA, nekaj njihovega bombaža tipa Bt ravnokar na sebi. Predstavlja 93 % bombaža iz ZDA in 68 % s Kitajske.

Morda ste slišali za razburjenje, ki je nastalo v Indiji zaradi gensko spremenjene oblike jajčevcev, znanih kot Bt brinjal. Ko so sorto leta 2009 odobrili, je prišlo do protestov v celi državi in vlada je uvedla moratorij na prodajo.

Medtem v ZDA gensko spremenjene organizme odobravajo na levi in desni, večina prebivalcev pa niti ne ve, kaj 'GSO' sploh pomeni.

Želite glede tega kaj storiti? V ZDA se ne moremo zanesti na regulatorje, da bodo to storili namesto ljudi in ljudje imajo veliko več moči, kot mislijo. Do točke preobrata je potrebno le to, da potrošniki začnejo zavračati tovrstno 'franken' hrano. Informacije se te dni prek facebooka, twitterja in elektronske pošte širijo kot gozdni požar. Povejte družinskim članom, prijateljem, spregovorite tudi ostalim in glasujte z vašim denarjem, saj je od tega odvisna svetovna dobava hrane! Sedaj, kot veste, je vaša dolžnost informacije razširiti.

Prevod članka: Ganeša

Izdelava spletnih strani ganesa.si

Izdelava spletnih strani ganesa.si