Egejsko morje

Egejsko morje, grško aigaíon pélagos, turško ege deniz, je del Sredozemskega morja, ki se razteza med grško celino na zahodu in Malo Azijo na Vzhodu. Dolgo je približno 612 km in široko 299 km, površina je približno 215.000 km2. Egejsko morje je povezano z ožino v Dardanelah, morjem Marmara, v Bosporju s Črnim morjem, Kreta pa predstavlja južno mejo. Je zibelka dveh največjih zgodnjih evropskih civilizacij na Kreti in v Grčiji, od kjer je prišla glavnina zahodne kulture. Je tudi pomembno naravno področje Sredozemlja, ima namreč kar nekaj unikatnih značilnosti, zaradi česar je zanimivo tudi znanstvenikom.

Otok Santorini - pogled na morje

Egejsko morje ima zapleteno podobo, lahko ga upoštevamo kot zaliv v južnosredozemski kotanji, s katero je povezano prek ožin zahodno in vzhodno od Krete. Na zahodu je prek ožine med polotokom Peloponez, Grčijo in Kreto dobro povezano tudi z Jonskim morjem. Skoraj po celem egejskem področju se iz čistega modrega morja dvigujejo manjši in večji otoki. To so vrhovi gora Aegeisa, kot so poimenovali sedaj potopljeno ozemlje. V času rojstva evropske zgodovine so ti otoki predstavljali stik med ljudmi tega področja in treh celin. Ob celotni egejski obali (tako celinski obali, ki obkroža Egejsko morje in otoke) je veliko zalivov, luk in zavetišč. Ti so bili zelo priročni za pomorščake, ki so potovali po Egejskem morju in jim je, ko je bilo ladjarstvo še v povojih, omogočalo daljša potovanja. Zaradi velikost noben drug pomorski del Sredozemlja nima primerljivo razvitega obalnega pasu.

Egejsko morje - sončni zahod

Najgloblji del Egejskega morja je vzhodno od Krete, in sicer z globino 3.544 metrov. Kamnine dna Egejskega morja so v glavnem apnenčaste, pogosto so zaradi vulkanskih aktivnosti, ki so v geološko relativno kratkem obdobju delovale na tem področju, močno spremenjene. Še posebno zanimive so usedline na področju južnih egejskih otokov Thera oziroma Santorini in Melos oziroma Milos. V 1970-tih prejšnjega tisočletja je Thera postala tema pomembnih mednarodnih znanstvenih razprav, saj so analize tamkajšnjih sedimentov povezali z morebitno razlago starodavne legende izgubljenega otoka Atlantide.

Nad Egejskim morjem prevladujejo severni vetrovi, med septembrom in majem ter med blago zimo, pa se menjajo z jugozahodnimi. Plima v Egejski kotanji je enaka tisti v vzhodnem Sredozemlju. Plima z Euripusa (Evrípos), ožine med celinsko Grčijo in otokom Euboea v Egejskem morju, je izredno pomembna, saj tam poteka plimni pojav svetovne pomembnosti, od kjer tudi ime. Pojav euripus, katerega značilnost so divji in negotovi tokovi, raziskujejo od časov Aristotla, ki je prvi podal razlago termina. Egejski tokovi splošno gledano niso enakomerni niti z vidika hitrosti niti smeri. Na njih v glavnem vplivajo vetrovi. Na temperaturo vode Egejskega morja vpliva hladni dotok iz Črnega morja. Temperatura na gladini Egejskega morja je od 16 do 25 °C, odvisno od lokacije in letnega časa.

Geografsko lahko množico grških otokov v Egejskem morju razvrstimo v sedem glavnih skupin (s severa na jug):

  1. Trakijsko morje, vključno z otoki Tasos, Samotraki (Samothráki) in Lemnos;
  2. Vzhodno Egejsko morje, vključno z otoki: Lezbos (Lésvos), Chios, Ikaria in Samos;
  3. Severni Sporadi, vključno z otoki: Skyros, skupino otokov ob Tesaliji;
  4. Kikladi, vključno z otoki: Melos, Paros, Naxos, Thera (Santorini) in Andros (Euboea, čeprav je tehnično gledano otok, velja za del celinske Grčije);
  5. Saronski otoki zahodno od Kikladov, ki so od 8 do 80 km od Pireja; vključuje otoke: Salamis, Aegina (Aíyina), Poros, Hydra (Ídhra) in Spetsai;
  6. Dodekani, skupina otokov, ki so jih po II. svetovni vojni odvzeli Italiji in dodelili Grčiji; glavni otok in mesto je Rodos; in
  7. Kreta s povezanimi manjšimi otoki. Geografsko Kreta, Karpatos in Rodos tvorijo del kroga kamnov v vodi od Grčije do turške obale Male Azije. Skupaj z otoki Ikaria, Fournoi in Samos so Dodekani znani tudi po imenu južni Sporadi.

Otok Santorini: vulkan in kopno

V Egejskem morju so otoki tako številčni, da je izraz arhipelag predhodno veljal za morje. Egejske otoke pogosto prizadenejo potresi. Čeprav so številni večji otoki, kot so Lezbos, Chios, Rodos in Kreta, imajo rodovitne in dobro obdelane ravnice, ki so večinoma kamnite in v glavnem dokaj gole, pregrajene s terasami, da tako zadržujejo redko zemljo. Značilnost krajine je skupina Kikladov, kjer ima najjužnejši otok, Thera oziroma Santorini, vulkan, ki je bil nazadnje aktiven leta 1925. Severni otoki so bolj gozdnati od južnih, izjema je le Rodos.

Glavni pridelki oziroma izdelki otokov so pšenica, vino, olje, dišavna smola, fige, rozine, med, zelenjava, marmor in minerali. Pomemben je tudi ribolov. Turizem prinaša vedno več denarja, saj obiskovalce privlačijo vasice z belimi hiškami, ročno izdelanimi umetninami, kot tudi prelepi spomeniki zelo stare civilizacije, ki je cvetela na tem področju.

 

Zemljevid Grčije / Map of Greece; Copyright (C) David Celovic 2013-2015

Santorini je obarvan rdeče. Kliknite za večji zemljevid Grčije ... Če so vam zemljevidi všeč, prosim kliknite na oglas na straneh in prispevajte nekaj malega za nastanek novih :)

Grški otoki v Egejskem morju

Kikladi

Amorgos, Anafi, Andros, Antikeros, Antimilos, Antiparos, Anydros, Christiana, Delos, Despotiko, Didymi, Donousa, Dhragonisi, Folegandros, Gyaros, Htapodia, Ios, Irakleia, Kea (Gia), Keros, Kimolos, Koufonisi, Kythnos, Makronisos, Milos, Mykonos, Naxos, Pachia, Paros, Polyaigos, Prasoura, Rineia, Santorini (Thera), Schinousa, Serifopoula, Serifos, Sifnos, Sikinos, Syros, Thirasia, Tinos

Dodekani

Otočje Adelfoi Syrnas, Agathonisi, Anditilos, Arkoi, Armathia, Alimia, Astakidonisia, Astypalaia, Avgo Astypalaias, Chamili, Divounia (Ouanianisia), Farmakonisi, Gialesíno, Glaros Kinarou, Gyali, Halki, Imia/Kardak, Kalolimnos, Kalymnos, Kandelioussa, Karpathos, Kasos, Kastellórizo (Megisti), Kinaros, Kos, Leros, Lipsi, Levitha, otočje Liadi, Marmarás, Mavra Levithas, Nimos, Nisyros, Ofidoussa, Pachia, Patmos, Pergousa, Plati Pserimou, Pserimos, Rho, Rhodes, Saria, Sesklio, otočje Sofrano, Stroggyli Nisyrou, Strongyli Kastellorizou, Symi, Syrna, Telendos, Tilos, Trianisia

Severnoegejski otoki

Agios Efstratios, Agios Minas, Alatonisi, Ammouliani, Anthropofas, Antipsara, Chios, Cunda, Fourni Korseon, Icaria, Kisiria, Lemnos, Imbros, Kalogeros, Lesbos, Makronisi, Nissiopi, Oinousses, Psara, Rabbit Islands, Samiopoula, Samos, Samothrace, Sergitsi, Tenedos, Thasos, Thymaina, Thymainaki, Tokmakia, Uzunada, Zourafa

Saronski otoki

Aegina, Agios Georgios, Angistri, Arsida, Dokos, Falkonera, Hydra, Poros, Salamis, Sounion, Spetses,

Sporadi

Otočje Adelfoi, Alonissos, Gioura, Kyra Panagia (Pelagos), Peristera, Piperi, Podia, Psathoura, Sarakino, Skantzoura, Skiathos, Skopelos, Skyropoula, Skyros, Tsougria

Kreta in Jonski otoki

Antikythera, Avgo Lasithou, Chrysi, Kreta, Dia, Dionysades (Gianysades), Elafonisi Chanion, Gavdopoula, Gavdos, Gramvousa, Koufonisi, Kythira, Loutro, Pontikonisi, Spinalonga

Euboea

Argyronison Magnisias, Elafonisos, Euboea, Lichadonisia, Mandilou, Petalii, Pontikonisi Euboeas, Raftis, Styra

Jezus - freska

Prevod članka: Ganeša

Izdelava spletnih strani ganesa.si

 

Izdelava spletnih strani ganesa.si