Otok Santorini

Santorini (grško Σαντορίνη), znan tudi po imenu Thera, je majhen sklop vulkanskih otokov v južnem Egejskem morju. Od grške celine je oddaljen okoli 200 kilometrov proti jugovzhodu. Celotno področje glavnega otoka z imenom Thera (slovensko Tera) ima površino približno 73 km2, glavno ter upravno mesto na otoku je Thira oziroma Fira. Celotno otočje, kar vključuje tudi nenaseljene otoke Nea Kameni (novi vulkan), Palea Kameni (stari vulkan), Aspronisi (na kratko Aspro) in Christiana, ima površino 90.623 km2. Najvišja točka na Theri je hrib preroka Elije oziroma Profitis Ilias, z višino 567 metrov, kjer je samostan, tik poleg pa vojaška baza.

Santorini je pravi romantični biser med grškimi otoki.

Zemljevid Grčije / Map of Greece; Copyright (C) David Celovic 2013-2015
Kliknite za večji večji zemljevid Grčije, kjer je rdeče obarvan otok Santorini ...

 

Zemljevid otoka Santorini / Map of Santorini Island; Copyright (C) David Celovic 2013/2014
Zemljevid otoka Santorini. Izdelava zemljevida ganesa.si

Santorini oziroma Thera je preostanek iz časa, ko je prišlo do gromozanske vulkanske eksplozije, ki je uničila starodavna naselja, s čimer je nastala sedanja kaldera, ki meri približno presenetljivih 16 kilometrov! Zaradi naravnih lepot in živahnega nočnega življenja je otok Santorini postal izredno popularna turistična točka.

Santorini - Kamari
Letoviški kraj Kamari.

Ogromno osrednjo kaldero, ki je bolj ali manj elipsasta, in meri približno 12 km krat 7 km, na treh straneh obdajajo 300 m visoke in zelo strme pečine oziroma klifi. Otok se navzven spušča od visokih pečin proti Egejskemu morju. Na zunanjem delu kaldero od morja ločuje manjši otok Therasia. Kaldera se z morjem združi na dveh mestih, in sicer na severozahodu in juhozahodu. Globina vode v središču kaldere je skoraj 400 metrov in predstavlja varno zavetje plovilom vseh vrst. Luke so znotraj kaldere, na zunanjem delu pa manjša marina na jugu v kraju Vlichada. Glavno mesto Thira je na vrhu in robu pečine nad kaldero.

Santorini - klif / Steep clifs of Santorini
Strmi in tudi 300 metrov visoki klifi na notranjem delu otoka.

Santorini je najaktivnejši vulkanski center v južnoegejskem morju, ostanek je v glavnem le z vodo napolnjena kaldera. Ime Santorini je otok dobil v času latinskega imperija v štirinajstem stoletju in se nanaša na Sveto Ireno. Pred tem je bil znan pod imenom Kalliste ("najlepši"), Strongyle ("okrogli"), oziroma Thera.

Otok je bil prizorišče enega največjih vulkanskih izbruhov. Izbruh v času Minojcev, včasih imenovan tudi izbruh There, se je zgodil približno 3.600 let pred našim štetjem med vrhuncem minojske civilizacije. Za seboj je pustil ogromno kaldero, ki jo obkrožajo plasti vulkanskega pepela debeline več sto metrov in to je bil morda vzrok propada minojske civilizacije na Kreti, ki je od Santorinija oddaljena 110 km proti jugu. Zelo verjetno je tedaj nastal ogromen plimni val oziroma cunami.

Akrotiri - vas na Santoriniji, odkrita pod pepelom / The ancient village of Akrotiri
Izkopanine v vasici Aktotiri.

Na področju Akrotirija so leta 1967 pod vodstvom profesorja Spyridona Marinatosa začeli z izkopavanji in tako je Thera postala najbolj poznano 'minojsko' mesto onkraj Krete, ki je veljala za domovino kulture. Tedaj otok ni bil poznan pod imenom Thera. Restavrirali so le južni del velikega mesta in tam odkrili večnadstropne stavbe, ulice ter trge z ostanki sten, visokih tudi osem metrov, vse pa je bilo prekrito s strjenim pepelom neverjetne eksplozije na Theri. Samo mesto ni imelo palače, kot je Knossos na otokuk Kreta, vendar umetniško lončarstvo in poslikave sten kažejo, da to ni bil kraj, kjer so trgovci le skladiščili blago. Delavnica s statvami kaže, da so tudi tkali za izvoz. Civilizacija Minojcev je cvetela v času med 3000 do 2000 leti pred našim štetjem, vrhunec pa je dosegla v obdobju od leta 2000 do 1580 pred našim štetjem.

Nekatere stavbe v Akrotiriju so večje in določene imajo tudi tri nadstropja. Ulice, trgi in stene je ohranila plast vulkanskega prahu, ki je ponekod visoka tudi osem metrov. Kaže, da je bilo to pomembno mesto. V številnih hišah so kamnita stopnišča še vedno nedotaknjena. Tam so odkrili tudi velike keramične posode za hrambo, mline in lončene posode. Omembe vredni ostanki v Akrotiriju so poslikave sten ali freske, ki so zelo dobro ohranile izvirne barve, saj jih je varovalo kar nekaj metrov vulkanskega prahu. Mesto je imelo tudi zelo napreden sistem odvodnjavanja, in, sodeč po umetnosti, so bili tamkajšnji prebivalci prefinjeni in relativno bogati ljudje.

Vodovod in stranišča z vodnim splakovanjem v Akrotiriju so najstarejše tovrstno odkritje. Cevi tečejo v dvojnem sistemu, kar pomeni, da so prebivalci There uporabljali tako toplo in mrzlo vodo. Izvor tople vode je bil najverjetneje geotermalen, saj je vulkan zelo blizu, torej so izkoriščali vrelce s termalno vodo).

Santorini - naravne terme / Natural Spa
Naravne toplice ob vulkanu.

Dobro ohranjene ruševine starodavnega mesta pogosto primerjajo z ostanki v Pompejih v Italiji. Konstrukcija strehe, ki je prekrivala izkopanine, se je leta 2005 podrla in tako je bilo najdišče do postavitve nove strehe zaprto.

Najstarejši znaki naselbin segajo v pozni neolitik (4. tisočletje pred našim štetjem, morda še prej). Akrotiri se je približno med leti 2000 do 1650 pred našim štetjem razvil v eno pomembnejših luk v bronasti dobi. Odkrili so predmete, ki niso bili le s Krete, temveč tudi iz Anatolije, s Cipra, iz Sirije, Egipta in tudi s področja Dodekanov in grške celine.

 

 

 

 

 

Točen čas izbruha ni znan. Radiokarbonsko datiranje kaže, da je do izbruha prišlo med leti 1645 do 1600 pred našim štetjem. Vendar so omenjena leta v navzkrižju z običajnimi letnicami iz arheoloških najdb, ki so med leti 1550 in 1500 pred našim štetjem.

Antični in starodavni Santorini

Santorini med preostankom bronaste dobe ni bil poseljen in tedaj so Grki zasedli Kreto.

Starodavna Thera na otoku Santorini / Ancient Thera on Santorini Island
Starodavna Thera oziroma Ancient Thera.

Stoletja po veliki katastrofi, približno leta 1200 pred našim štetjem, so Benečani na Theri zgradili mesto. Herodot pravi, da so otok imenovali Calliste, in tam živeli osem generacij. Nato so v 9. stoletju Dorijci na vzpetini Mesa Vouno, 396 m nad morjem, zgradili glavno helensko mesto. Omenjena skupina je pozneje trdila, da so mesto in otok poimenovali po njihovem vodji, imenovanemu Theras. Danes se omenjeno mesto imenuje Ancient Thera oziroma 'Starodavna Thera', grško Αρχαία Θήρα.

Veliko zanimivega o otoku Santorini in eksploziji tamkajšnjeega vulkana, Minojcih, legendi o Atlantidi in še čem lahko preberete v odlični knjigi Fire in the Sea: The Santorini Volcano avtorja Walterja L. Friedricha.

Moderni oziroma novodobni Santorini

Santorini so z Grčijo združili leta 1912. Večja mesta so: Fira (Phira), Oia (Ia), Emporio, Kamari, Perissa, Imerovigli, Pyrgos in Therasia. Akrotiri je pomembno arheološko najdišče z ostanki iz minojske dobe. Glavni vir dohodka, še posebno v poletnih mesecih, je turizem. Da bi ohranili kaldero, so leta 1986 zaprli kamnolom lehnjaka oziroma plovca.

Santorini - Oia
Slikovita vasica Oia oziroma Ia.

Santorini nima rek in voda, ima le en mini izvir, zato je prava neprecenljiva redkost. Do leta 1990 so lokalni prebivalci deževnico s streh, dvorišč, malih izvirov in s pomočjo uvoza (s tankerji) z drugih koncev Grčije hranili v cisternah. V zadnjih letih ima večina hiš tekočo vodo, pridobljeno z razsoljevanjem, vendar ta ni pitna.

Santorini
Vile na pečini nad morjem.

Otok je dom male, vendar vedno uspešnejše vinarske industrije, temelječe na avtohtoni vrsti grozdja, imenovani assyrtiko. Vina iz sorte assyrtiko so izredno stara in odporna na filoksero, kar tamkajšnji vinarji pripisujejo zelo suhi volkanski prsti ter njeni kemijski sestavi in tako zemlje med izbruhom filoksere v zgodnjem 20. stoletju ni bilo potrebno zamenjati. Zaradi prilagajanja habitatu tovrstne sadike trte zasadijo daleč narazen, saj je njihov glavni (in skoraj edini) vir vlage rosa. Trte pogosto usmerjajo v obliki malih pletenih košar, kjer grozdje raste znotraj, s čimer je zavarovano pred vetrom in vročino. Avtohtona vrsta vina na Santoriniju je tudi rdeče, sladko in izredno močno vinsanto. Bela vina z otoka so izredno suha z močnim limoninim vonjem, pepelnata vulkanska zemlja pa belemu vinu daje rahlo žveplen okus, kot pri vinu vinsanto. Naloga vinogradnika na otoku Santorini ni enostavna, saj zaradi vročine in suhega zraka zemlja ni zelo plodna.

Santorini - trga / vine
Nizka trta.

Leta 1707 je nanos podmorskega vulkana prišel nad morsko gladino in tako je nastalo sedanje središče vulkana, znano po imenu Nea Kameni, ki je središče kaldere. Občasno še prihaja do izbruhov. V dvajsetem stoletju so bili trije izbruhi, zadnji je bil leta 1950. Enkrat v bližnji prihodnosti bo vulkan znova divje izbruhnil. Santorini je leta 1956 prizadel tudi uničujoč potres. Čeprav je vulkan trenutno 'v mirovanju' (na otoku oziroma vulkanu Nea Kameni je nekaj 'bivših' kraterjev), para in žveplov dioksid še vedno prihajata na plano, v bistvu vsako leto bolj. Tudi na dnu kaldere po besedah znanstvenikov izteka lava.

Santorini - vulkan / volcano
Vulkan in vedno bolj aktivne fumarole.

Izbruh vulkana

Pred padcem Troje je bil uničujoč izbruh vulkana There najpomembnejši dogodek na področju Egejskega morja. To je v preteklih nekaj tisoč letih verjetno eden večjih vulkanskih izbruhov na Zemlji.

Santorini - vulkan / volcano
Pogled z novega vulkana (Nea Kameni) na stari vulkan (Palea Kameni).

Središče divjega izbruha je bilo na majhnem otoku severno od obstoječega vulkana Nea Kameni v centru kaldere. Kaldera sama je nastala pred nekaj sto tisoč leti, ko se je sesedel (skoraj) okrogel otok, kar je med izbruhom povzročilo praznenje komore z magmo. Komore je večkrat napolnila tekoča lava in proces se je ponovil, nazadnje pred približno 21.000 leti. Severni del kaldere je vulkan znova napolnil in nato se je površje v času minojskega izbruha vdrlo. Pred minojskim izbruhom je kaldera tvorila skoraj neprekinjen prstan z edinim vhodom med malim otokom Aspronisi in Thero. Izbruh je uničil kopno prstana med Aspronisijem in Therasijo ter med Therasijo in Thero. Tako sta nastala nova prekopa.

Santorini
Ena izmed teras s prečudovitim razgledom (a pot do morja je zelo dolga).

Vsekakor zgornje besedilo predstavlja le kanček izredno burne in zanimive zgodovine prečudovitega grškega otoka Santorini.

Grčija predlaga, da bi Santorini uvrstili na seznam Unescove svetovne kulturne dediščine.

Izdelava spletnih strani ganesa.si

Izdelava spletnih strani ganesa.si