Prehranski monopolisti prevzemajo svetovno preskrbo s hrano

Obstaja razlog, zakaj so bili očetje Združenih držav tako sumničavi glede monopolov: vedeli so, da posledica preveč moči in vpliva malega števila ljudi ni svoboda in prostost.

To je eden izmed razlogov, zakaj bi bili zelo verjetno zaskrbljeni glede današnjega nadzora globalne oskrbe s hrano – nekaj multinacionalk ima v rokah trge blaga, kar »lahko dramatično vpliva tako na potrošnike in izdelovalce,« je nedavno poročal angleški časnik Independent.

Vir: NaturalNews

Časnik navaja novo poročilo, ki opozarja, da je preživetje mnogih malih podjetij in družb, ki izdelujejo mnoge vrste vsakodnevno uporabljenih pijač in hrane, 'resnično ogroženo' ter pripomni, da lahko izjemna spremenljivost cen v kombinaciji z višjimi cenami in bolj koncentriranimi trgi hrane ogrozi kmete in jih 'obsodi na revščino'.

Časopis pravi, da (na primer) tri največje multinacionalke sedaj nadzorujejo več kot 40 odstotkov svetovne prodaje kave. Osem družb nadzira dobavo kakava in čokolade. Sedem jih nadzira levji delež, oziroma 85 odstotkov pridelave čaja. Pet multinacionalk nadzira tri četrtine svetovnega trga z bananami. In največjih šest trgovcev s sladkorjem ima približno 66 odstotkov svetovne prodaje, je zapisano v poročilu Fundacije za pravično trgovino.

Svetovni prehranski sistem je 'nevarno ušel iz nadzora'

Mega korporacije strogo nadzorujejo trge in izkoriščajo lastno 'kupno moč', s kateri nadzirajo dobavno verigo in njeno delovanje. Tako lahko 'marginalizirajo' manjša podjetja in preživijo le ob pogodbah z nizkimi donosi, plačah na ravni mezd, so slabega zdravja, varnostnih razmerah in jih je preprosto odsloviti, opozarja poročilo.

Poudarja, da je leto 2013 z junijskim sestankom vrha G8 v Severni Irski tisto, »ko je potrebno politiko hrane dati na javni dnevni red in odkriti boljše rešitve za ta naš nori sesutegi sistema prehrane«.

Čeprav vedno več ljudi kupuje etično, je svetovni sistem prehrane še vedno 'nevarno izven nadzora', piše v poročilu. Gojitelji kakava, na primer, sedaj dobijo le od 3,5 do 6 odstotkov povprečne maloprodajne cene čokoladice, v letih 1980 pa so zaslužili okoli 18 odstotkov.

Objava novega poročila sovpada z začetkom tri leta trajajoče kampanje Fundacije pravične trgovine, da bi 'naš sesuti prehranski sistem potegnili z roba in ga usposobili za vse.' Poročilo vsebuje priporočila, vključno s prošnjo vladam za garancijo večje transparence in 'poštene konkurence' na področju mednarodne verige za dobavo hrane.

»Če damo preveč moči malemu številu družb tako povečamo tveganje izkoriščanja v verigi dobave hrane, kjer proizvajalci nimajo druge izbire, kot prodajati po nizkih cenah, kupci pa se soočajo s preštevilnimi nizi izdelkov na policah trgovin, čeprav nakup le-teh koristi le malemu številu znamk,« pravi Gidney, izvršni direktor fundacije. »Če ne ukrepamo sedaj, so milijoni malih kmetov obsojeni na revščino. Če imajo krizo in v kmetijstvu ne vidijo prihodnosti, je lahko ogroženih tudi mnogo naših jedi.«

Kot zanimivost okoli 500 milijonov malih kmetov pridela približno 70 odstotkov svetovne hrane, pravijo v fundaciji, vendar predstavljajo polovico lačnih v svetu; ženske so pri tej statistiki v ospredju, pridelajo od 60 do 80 odstotkov hrane v državah v razvoju in so primarne pridelovalke.

'Uskupinjenje moč preusmerja od vlade proti multinacionalkam'

Vzemimo primer Gerarda Ariasa Camacha, 43-letnega pridelovalca kave iz Kostarike. Kavo prideluje, odkar so ga pri desetih letih vzeli iz šole in je šel pomagati očetu. Danes dela po 13 ur dnevno in na približno petih hektarih površine prideluje kavo. Camacho, ki je član odbora prve kooperacije Pravične trgovine v Kostariki, je letos dejal, da se bo verjetno zelo namučil za zelo majhen dobiček, od kave, ki jo pridela in proda.

»Približno 40 odstotkov kave prodamo multinacionalkam, vendar je težava pri prostem trgu ta, da najnižja cena ne obstaja,« je povedal za časopis. »Lansko leto sem dobil 2,54 evra za 0,45 kilograma kave, letos pa dobim približno 1,08 evra. To je za nas res slabo, saj je strošek pridelave približno 1,23 evra.«

Povedal je še: »Ni jim niti malo mar za naše težave tukaj v vasi. Nas skrbi, da bomo imeli dovolj hrane, oblačila in dovolj denarja, da naše otroke pošljemo v šolo. Mala podjetja za praženje imajo z nami neposredne stike, poznajo naše potrebe in nas razumejo. TO je ogromna razlika.«

Ločeno poročilo, naslovljeno Moč v kmetijstvu (Power in Agriculture), tudi opozarja, da pridelava hrane odhaja od vlad v roke peščice multinacionalk, ki se ukvarjajo s prehrano.

Poročilo še pravi: »Uskupinjenje transnacionalnih korporacij je doživelo prehod moči z vlad in večdržavnih organov na korporacije.«

To vključuje pridelavo hrane, pravi poročilo, in poleg navaja, da 79 do 90 odstotkov mednarodne trgovine z žiti nadzirajo le štiri multinacionalke.

Prevod članka: Ganeša

Izdelava spletnih strani ganesa.si

 

Izdelava spletnih strani ganesa.si