GSO izgubljajo Evropo – zmaga za okoljske organizacije

Monsanto bo v Evropi (razen v Španiji, na Portugalskem in Češki republiki) ustavil proizvodnjo gensko spremenjene koruze. Mednarodna kmetijska družba pravi, da ne bodo več trošili denarja za preizkuse, razvoj, trženje, sodne obravnave ali kaj drugega, s čimer bi v Evropi dosegli sprejem gensko spremenjene koruze.

Vir: ir-d.dk

Tiha odločitev iz lanskega leta

"Monsanto gensko spremenjeno koruzo v Evropi prodaja le v treh državah. Gensko spremenjena koruza po področju gojenja predstavlja le 1 % evropskega ozemlja. Preizkuse opravljajo le v treh državah. Za prepričevanje ljudi, da jo sejejo ne bomo več zapravljali denarja," je raziskovalnim novinarjem združenja Investigative Reporting Denmark povedal Brandon Mitchener, vodja stikov z javnostjo družbe Monsanto za Evropo in Bližnji vzhod. Odločitev je padla brez besed. Družba ni našla razlogov, da bi jo sporočila javnosti. To pomeni, da so kmetijske družbe z gensko spremenjenimi posevki nad Evropo obupale (razen prodaje v Španiji in na Portugalskem).

Vpliv na mednarodno bitko z GSO

"To ni presenečenje, saj vemo, da je BASF biotehnološke raziskave v Evropi ustavil leta 2012 in Syngenta raziskave že leta prej. To bo vplivalo na mednarodno širitev GSO v svetovnem merilu," je komentiral magister Klaus Sall.

Sall že več let raziskuje politiko industrije GSO in sedaj dela kot strateški poslovni svetovalec. Za Dansko ekološko združenje je ravno napisal sporočilo o stanju o razvoju GSO v EU.

BASF, Bayer in Syngenta so z razvojem gensko spremenjenega krompirja v Evropi zaključili leta 2012 in iz istih razlogov: bitka je bila izgubljena.

Vendar pa se okoljevarstveniki tako v Evropi kot tudi drugje po svetu še vedno bojujejo s kmetijskimi družbami.

"Mi nismo biotehnološka družba in kampanje nevladnih organizacij proti gojenju GSO v Evropi so kot bi tolkli po mrtvem konju," poudarja Brandon Mitchener.

Porast GSO le še v Španiji in na Portugalskem

V Češki republiki prodaja gensko spremenjene koruze pada. Edini državi, kjer je v porastu, sta Španija in Portugalska. Trenutno so testne njive le v treh državah: Romuniji, Slovaški in Češki republiki.

Opravljajo jih akademski partnerji Monsanta ali za registracijo sort v EU.

"Ustavili smo večino preizkusov, vključno z Danskim, saj smo se leta 2011 strateško odločili za usmeritev naše komercialne dejavnosti v Evropi na visokodonosna konvencionalna hibridna semena. Monsantu v Evropi cveti posel s konvencionalnimi semeni in izdelki za zaščito posevkov. Načeloma bo Monsanto biotehnološka semena poskušal prodajati le v državah, kjer imajo široko potrošniško in politično podporo, kot tudi delujoč, na znanosti utemeljen regulativni sistem. To so zahteve, ki danes veljajo le v redkih evropskih državah," je povedal Brandon Mitchener.

Dotaknite se gensko spremenjene koruze

Eva Kjer Hansen, bivša danska ministrica za kmetijstvo, drugače iz liberalne stranke Venstre, je 16. septembra 2009 na Danskem napovedala začetek treh testiranj Monsantove gensko spremenjene koruze, odporne na herbicid roundup (NK 603).

Novinarjem je povedala, da v treh letih na Danskem lahko pride do dovoljenja za GSO in da jih bo gojilo veliko kmetov. Novinarje je povabila na malo potovanje in jim dovolila dotakniti se gensko spremenjene koruze na testni njivi v kraju Tystofte blizu mesta Skælskør.

Še več preizkusov

Dve leti pozneje, to je bilo januarja 2011, je Monsanto podaljšal ti dve leti raziskovanja za še eno leto testiranja, kar je sprejel Miljøstyrelsen – danski urad za okoljevarstvo. Postopek je tak, da bo urad pred izdajo dovoljenja za prodajo ali gojenje nove posevke družb proizvajalk testiral dve leti. Trenutno je Tedaj je Monsanto želel testirati pet različnih sort z NK603.

Rezultati testiranj so običajno na voljo tudi javnosti. V tem primeru je Monsanto izrecno prosil, da preizkus ostane tajen. Sorte so umaknili še pred zaključkom preizkusa in tako rezultatov niso objavili.
O teh preizkusih zatem niso objavili nobenih informacij.

Boj za dostop do rezultatov preizkusa

Združenje raziskovalnih novinarjev Investigative Reporting Denmark je skupaj z organizacijo Åbenhedstinget, ki se boji za odprtost, prosilo za dostop do rezultatov. Izkazalo se je, da se je pri preizkusih zapletlo v drugem letu. Prvega februarja leta 2011 je urad izjavil, da gensko spremenjenih posevkov zaradi rezultatov v prvih dveh letih ne morejo odobriti. Urad je priporočil še dve leti preizkusov.
Nova koruza, ki je odporna na roundup, je v dveh letih testiranj v primerjavi s tradicionalno dosegla le 97 %, piše urad (Plantedirektoratet, Afdeling for Sortsafprøvning, Fagudvalget). Opozarja tudi o škodljivem vplivu herbicida roundup in zgodbo sklene, da je najrealnejši rezultat tak, da posevek za gojenje na Danskem ne bo dobil dovoljenja.

Monsanto je ob drugih priložnostih preklical testiranja drugih posevkov. Zadnjega so odpovedali 1. februarja leta 2012. Tako je Monsanto lahko preprečil, da bi napaka prišla v javnost.

Oblasti podpirajo molk Monsanta

Oblasti so se po dvomesečnem premisleku odločile upoštevati željo Monsanto, da rezultati preizkusa ostanejo tajni.

Glavni argument je, da bi imela objava rezultatov preizkusov kljub dejstvu, da rastline preizkusov niso prestale, gospodarsko škodljiv učinek na družbo.
Raziskovalni novinarji in Åbenhedstinget so skupaj vložili pritožbo na danskem kmetijskem ministrstvu. Z znanstvenega vidika in za uporabo v drugih državah je potrebno objaviti tudi rezultate neuspelih preizkusov, pravita organizaciji.

"Ko se družbe odločijo objaviti le pozitivne rezultate je to koruptivno do znanstvene metode. Tako je potrebno objaviti te raziskave," poudarja Klaus Sall.
"To je dober primer, zakaj je potrebno od družb zahtevati prosti dostop do njihovih gensko spremenjenih semen za znanstvene raziskave, kot je bilo, ko so za uvoz v EU dali zeleno luč NK 603 has."

O preizkusu na Danskem bodo poročali pozneje

Brandon Mitchener iz Monsanta napoti na spletno stran http://gmoinfo.jrc.ec.europa.eu/gmp_browse.aspx, kjer objavljajo podatke o preizkusih. O Danskih preizkusih bodo poročali pozneje letos. Dejanski podatki o preizkusih v poročilih niso vključeni.
"Ne morem verjeti, da bi katera družba kdaj prostovoljno razkrila informacije, ki so lahko uporabne njenim tekmecem. Da bi nekdo to pričakoval od nas je nerealistično, celo noro. Zakonodaja že ustvarja ustrezno razmerje med zaupnostjo in preglednostjo," pravi Brandon Mitchener.

Konj je mrtev. Strokovnjaki odhajajo od GSO

Septembra 2009 je dansko ministrstvo za kmetijstvo in prehrano v želji po obuditvi pogovorov in dovoljenju GSO na Danskem objavilo 235-stransko poročilo. To se je zgodilo isti dan, kot zgoraj navedeno malo potovanje novinarjev na preizkusna polja.

Poročilo je v javnem pogovoru doletelo veliko kritike. Danes je tema zaprta.
"Trenutno v agenciji AgriFish iz agro družb v testiranju nimajo več gensko spremenjenih vrst za registracijo,” razlaga Kristine Riskær, vodja centra za kmetijstvo, ki je podružnica danskega ministrstva za kmetijstvo.

Izdelava spletnih strani ganesa.si

Izdelava spletnih strani ganesa.si