Kaj imajo skupnega strah, prašičja gripa in kolektivno nezavedno?
Če upoštevamo, da je celotno vesolje hologram in da se v vsakem njegovem delčku nahaja celota, potem pridemo do spoznanja, da smo na nezavedni ravni vsi med seboj povezani. Podobno, le na malo drugačen način, je trdil tudi Carl Gustav Jung s svojim konceptom kolektivnega nezavednega. Skratka ... ne glede na to, katero "teorijo" vzamemo pod drobnogled ... ljudje smo med seboj povezani.
Sedaj pa si postavimo vprašanje: "V kakšnem stanju je trenutno kolektivno nezavedno človeštva? Kakšne misli v tem trenutku vanj "spušča" celotno človeštvo, da ne govorimo še o voditeljih posameznih držav?" In edini odgovor, ki mi v tem trenutku pride na misel je - strah. Tako imam strah pred finančno krizo, strah pred terorizmom, in sedaj po novem še strah pred prašičjo gripo.
Mediji (TV, radio, časopisi, internet itd.), so polni strašljivih opisov, kaj vse nas čaka v primerupandemije prašičje gripe. Množični mediji "namerno" slikajo črno sliko, podpihujejo in razpihujejo strah, pretiravajo s svojimi napovedmi in zavajajo množice ljudi po vsem svetu. Ljudstvu, ki je prestrašeno, je lahko vladati, kajti prestrašen človek bo sprejel vsako rešitev, ki mu jo bodo ponudili njegovi voditelji (vlada, država ali kdo drug).
Skratka, množični mediji uspešno razpihujejo strah, tako v Evropi kot v ZDA in Avstraliji, ter še drugod po svetu. Zasledil sem podatek, da v ZDA vsako leto umre za posledicami navadne gripe preko 36.000 ljudi! A to še ni vse - vsako leto je v ZDA hospitaliziranih preko 200.000 ljudi zaradi navadne gripe! Podatki, ki dajo človeku misliti, kajne?
Sile, ki v tem trenutku vodijo svet, dobro vedo, kako deluje človekov um, kako deluje kolektivno nezavedno, jasno pa je tudi to, da so ljudje kot ovce - sledijo množici, ne da bi sploh vedeli zakaj ji sledijo. V času, v katerem se nahajamo, je planet Zemlja dobesedno planet strahu, kajti vsi nas prepričujejo, da nas mora biti strah tega in onega, ter da moramo slediti voditeljem, da moramo zaupati državi in institucijam.
Kaj pa moč, ki se skriva znotraj vsakega od nas? Nanjo nas seveda nihče (razen redkih posameznikov) ne opozori. Seveda, saj ljudi, ki razmišljajo z lastno glavo, srcem in umom, ni mogoče masovno kontrolirati preko kolektivnega nezavednega. Ko se "odklopimo" od standardnih vzorcev delovanja, razmišljanja, komunikacije - takrat resnično postanemo svobodni. Ali ni zanimivo, da nas v zgodnji mladosti ne poučijo o tem, kako razmišljati z lastnim ustvarjalnim umom, kako zaupati vase, kako ljubiti sebe, kako imeti dobre odnose z ljudmi - a to so pomembne stvari, ki vplivajo na kvaliteto naših življenj.
V nekem članku na internetu (iz preverjenega vira) sem zasledil, da je bil prvi uradno potrjeni primer prašičje gripe v Mehiki. Zbolel je majhen fantek, ki je po bolezni povsem okreval in je sedaj zdrav. Po "uradnih" napovedih pa bi moral umreti. Zakaj ni? Zakaj je preživel? Osebno poznam prijateljico, ki je preživela malarijo brez zdravil in tudi uspešno okrevala po njej.
Kje je razlika? Zakaj se dogajajo taksne stvari, da nekdo preživi, drugi pa umre? Na primeru malega fantiča iz Mehike lahko vidimo, da je bil on prvi tak primer, ko sam ni vedel, da lahko od tega umre. In ker ni vedel, da je nekaj "nemogoče", je preživel. Kolikokrat si mi sami v umu postavljamo omejitve, potem, ko nam nekdo pokaze, da je "nemogoče" mogoče, pa se zgodi "preboj"!
V petdesetih letih prejšnjega stoletja so strokovnjaki razglabljali, da je nemogoče preteči miljo prej kot v štirih minutah, češ da človekovo telo nima taksne fiziološke zgradbe. In potem se je pojavil Roger Bannister, ki ni poznal teh "omejitev", temveč je preprosto tekel ... in miljo kot prvi zemljan pretekel v manj kot štirih minutah. Le nekaj tednov kasneje so tekači zaceli množično premagovati "magično" miljo prej kot v štirih minutah.
Nekdo je s svojim primerom pokazal, da je možno ... in slednje se je vtisnilo v kolektivno nezavedno. Prepričanje (da je to možno) so tako ljudje na nezavedni ravni sprejeli kot dejstvo oz. resnico in začeli v skladu s tem delovati. Temu se reče "princip stote opice", ali z drugimi besedami, ljudje potem avtomatično prevzamejo to "prepričanje", ne da bi jih kdorkoli zavestno podučil o tem. Če pogledamo primer fantiča iz Mehike - bolezen je mogoče preživeti, vendar pa - množični mediji o tem molčijo, razpihujejo drugo energijo - energijo strahu. In tako je v kolektivnem nezavednem trenutno se prevladujoča misel, da je prašičja gripa smrtonosna bolezen.
Ljudje pa množično kupujejo v tej paniki in strahu "zdravilo" Tamiflu (o njegovih stranskih učinkih pa nič), pri tem pa zopet nekdo (ve se kdo) dobro profitira, in to v času gospodarske "krize". Ko spoznamo in prepoznamo zakonitosti delovanja našega telesa, uma in duha, in ko se zavemo svoje mogočnosti, da je vse znotraj nas in ne zunaj nas, takrat smo "mojstri" svoje usode, življenja ... in konec koncev tudi zdravja.
Ta članek sem napisal zato, da se boste malo odklopili od energij strahu, ki jih pošiljajo množični mediji, da jih boste malo manj spremljali, in boste "gluhi" za njihova sporočila strahu, evforije, bolezni ... osredotočite se na tisto, kar želite - in to je zdravje, ljubezen, radost, veselje in te energije pošiljajte v kolektivno nezavedno. Po principu stote opice pa se bo zgodilo - saj veste kaj. :-)
Za konec pa se tale navdihujoča zgodba.
Alegorija neke žabe ...
Nekega dne so žabe pripravile tekmovanje. Cilj je bil doseči vrh visokega stolpa. Ob njem so se zbrali številni gledalci, da bi tekmovalce spodbujali. Pravzaprav nihče izmed gledalcev ni verjel, da bo kakšni žabi uspelo doseči vrh stolpa. Glasno so modrovali: "Kakšno trpljenje! Nikoli jim ne bo uspelo!"
Žabe so ena za drugo odstopile. Le ena se ni ustavila. Gledalci so vztrajali s svojimi negativnimi prepričanji: "Kakšno trpljenje! Nikoli ji ne bo uspelo!" A žaba se ni menila za njihove pripombe, vztrajno je nadaljevala začrtano pot in končno dosegla vrh stolpa! Ostale tekmovalke so želele izvedeti, kako ji je to uspelo. Ena izmed poraženk se je zmagovalki približala, da bi izvedela za skrivnost uspeha in odkrila, da je bila edina zmagovalka ... gluha!
Zatorej: Bodimo vedno gluhi, ko nas prepričujejo, da svojih sanj ne moremo uresničiti! Pred negativnimi mislimi si vselej zatisnimo ušesa.
Naj vas spremlja obilje radosti, ljubezni in zdravja!
Roy Goreya
