Vedno bolj očitno postaja, da sedanji pogonski sistemi v bistvu niso več potrebni. Nove in učinkovitejše tehnologije, ki so bolj skladne s planetom, čakajo na prihod v uporabo. Ko govorimo o učinkovitosti, je torij v samem vrhu seznama.
Vir: Collective Evolution
Avtomobil bi s samo osmimi grami tovrstnega goriva deloval 100 let. Družba Laser Power Systems izdeluje sistem turbine/generatorja brez izpustov, ki ga poganjajo jedrski laserji. Charles Stevens, izvršni direktor in predsednik družbe iz zvezne države Connecticut v ZDA, trdi, da en gram torija sprosti energijo, enakovredno 28.390,6 litrom bencina. Energijo izkoriščajo z zunanjim ogrevanjem torija. Torij postane tako gost, da molekule oddajajo toploto.
Mnogo držav in vojaških agencij je več let delalo poizkuse s torijem, kot pogonskim gorivom.
Če bi vaš avto poganjal torij, ga ne bi bilo potrebno nikoli več polniti. Vozilo bi bilo dotrajano pred kemikalijo. Gorivo bi vas preživelo.
Torij je naravno nastal radioaktivni kemijski element in je zelo uporaben, saj lahko nadomesti sedanje reaktorje za jedrsko pridobivanje energije z reaktorji s torijem. Torij je alternativa uranu. Zagotovo je torij v primerjavi z uranom za civilne elektrarne bistveno varnejše gorivo.
"Če uspemo razviti torijev reaktor z raztopljeno soljo, bo to odpravilo vse strahove, povezane z jedrsko energijo,” pravi Fang Džinčing, upokojeni jedrski raziskovalec s Kitajskega inštituta za jedrsko energijo. “Tehnologija teoretično deluje in ima potencial preoblikovanja področja jedrske energije, vendar obstaja veliko tehničnih izzivov."
Zamisel je že dolgo zunaj:
"Kitajska poskuša jedrsko uro prevrteti nazaj v obdobje sredi 60. let prejšnjega stoletja, ko so v državnem laboratoriju Oak Ridge v zvezni državi Tennessee v ZDA uspešno zagnali reaktor z gorivom iz torija in ga hladili z raztopljeno soljo. Laboratorij je pripravil tudi podrobne načrte za elektrarno komercialnega tipa. Kljub obetom so testni reaktor s torijem leta 1969 po približno petih letih delovanja izklopili. Ko se je v 70. letih prejšnjega stoletja Nixonova administracija odločila jedrsko industrijo usmeriti na novo generacijo oplodnih jedrskih reaktorjev (ang. fast-breeder reactors), so raziskave opustili. Zaradi tehničnih in političnih razlogov ter strahu javnosti pred jedrskimi elektrarnami ti novi reaktorji z uranom še niso prišli v širšo komercialno uporabo."
Jasno je, da moderni jedrski reaktorji niso več potrebni. Prišel je čas za spremembo in en veliki del tega je način, kako pridobivamo električno energijo.
