Raziskovalci družbe Monsanto v mestu Stonington v zvezni državi Illinois v ZDA razvijajo nove vrste soje, ki bodo odporne na herbicide in bodo imele večji donos.
Monsanto nadzoruje našo hrano, zastruplja našo zemljo in vpliva na vse tri ravni oblasti.
Vir: Truth Out
Štirideset odstotkov posevkov v Združenih državah vsebuje gene. Ti proizvajajo na svetu najbolj prodajani herbicid. Več njihovih tovarn je sedaj strupenih odlagališč. Vsako leto porabijo več milijonov za lobiranje z vlado. Čas je, da pobliže pogledamo, kdo nadzira našo hrano, kdo zastruplja našo zemljo in vpliva na vse tri veje oblasti. V ta namen je opazovalna skupina Food and Water Watch nedavno objavila profil korporacije Monsanto.
Patty Lovera, pomočnica direktorja pri Food and Water Watch, pravi, da so se za osredotočenje na Monsanto odločili, ker so čutili potrebo po 'izdelavi poročila, v katerem ljudje lahko vidijo vse o omenjeni družbi'.
"Resnično osupljivo je, ko govorimo, kako jasno je, da je to kemijska družba, ki je želela razširiti doseg," pravi. "Kemična družba, ki je začela kupovati semenske družbe." Meni, da je pomembno, da "prehranski aktivisti razumejo vse povezave med semeni in kemikalijami."
Monsanto – kemična družba
Monsanto so kot kemično družbo ustanovili leta 1901. Ime nosi po ženi ustanovitelja. Prvi izdelek je bilo umetno sladilo saharin. Lastno navajanje zgodovine družbe poudarja kmetijske izdelke in preskoči obdobje od ustanovitve do leta 1945, ko so začeli proizvajati kmetijske kemikalije, kot je herbicid 2,4-D.
Pred prihodom na področje kmetijstva je Monsanto izdeloval nekatere neškodljive in celo koristne izdelke, kot je aspirin. Izdelovali so tudi plastiko, sintetično gumo, kofein in vanilin, umetni okus vanilije. Na ne tako neškodljivi strani so v letih okoli 1930 začeli izdelovati strupene PCB-je (poliklorirane bifenile).
Po zapisanem v novem poročilu je neverjetnih 99 odstotkov vseh PCB-jev oziroma polikloriranih bifenilov, uporabljenih v ZDA, izdelanih v enem samem obratu družbe Monsanto v kralu Sauget v Illinoisu. Tovarna je strupene izpuste PCB-jev v ozračje spuščala od 1930. let in vse do prepovedi leta 1976. Sicer so v uporabi za hlajenje in kot maziva v elektroniki, drugače pa so PCB-ji rakotvorni in škodljivi za jetra, endokrini sistem, imunski sistem, reproduktivni sistem, razvojni sistem, kožo, oči in možgane.
Tudi po prvem čiščenju obrata v letu 1982, v Saugetu domujeta še dve strupeni odlagališči; tovrstna odlagališča imenujejo tudi superfund, ki ga EPA (okoljska agencija ZDA) opredeljuje kot 'nenadzorovan ali opuščen kraj, kjer so nevarni odpadki, ki morda vplivajo na lokalne ekosisteme ali ljudi'. To je le eden izmed številnih obratov družbe Monsanto, ki je postal strupeno odlagališče.
Preskok družbe Monsanto v kmetijstvo
Kljub današnjemu poudarjanju kmetijstva Monsanto znotraj družbe do leta 1960 ni imel niti oddelka za kmetijstvo. Kmalu so začeli izdelovati nove pesticide, vsi so nosili pisana imena s temo iz vesternov: lasso (laso), roundup (zbiranje živine), warrant (tiralica), lariat (vrv za lovljenje, kot laso), bullet (naboj), harness (konjska zaprega) itd.
Monsantova različica zgodovinskih poudarkov izpušča herbicid, imenovan 'agent orange'. Defoliator, ki je mešanica herbicidov 2,4-D in 2,4,5-T, so veliko uporabljali med vojno v Vietnamu. Skoraj 72 milijonov litrov razpršenega agenta v tej državi med leti 1962 in 1971 je bilo okuženih z dioksinom, tako močnim karcinogenom, da ga merijo in predpisujejo v koncentracijah delcev na trilijon. Dioksin je nastal kot stranski produkt v procesu izdelave agenta orange in zaradi uporabe tega herbicida trpijo tako veterani iz ZDA kot tudi Vietnamci.
Usoda družbe Monsanto se je za vekomaj spremenila leta 1982, ko so gensko spremenili celico rastline. Odgovorno ekipo, ki jo je vodil Ernest Jaworski, so sestavljali Robb Fraley, Stephen Rogers in Robert Horsch. Danes je Fraley izvršni podpredsednik in glavni tehnolog. Horsch je tudi napredoval do položaja podpredsednika družbe Monsanto, vendar je po 25 letih odšel in se pridružil fundaciji Gate. Tam se ukvarja s povečanjem donosa posevkov v podsaharski Afriki. Celotna ekipa je leta 1998 od predsednika Billa Clintona prejela državno medaljo za tehnologijo (National Medal of Technology).
Družba ni zanimanja s kemikalij na gensko spremenjena semena spremenila kar čez noč. V bistvu je minilo 12 let, preden je Monsanto komercializiral prvi gensko spremenjeni izdelek, rekombinanten goveji rastni hormon (rbGH), sporni hormon, s katerim so krave mlekarice imele več mleka. In leta 1996 je družba na trg postavila prva gensko spremenjena semena, to so bila sojina semena roundup ready.
Družba trdi, da je zaradi morja sprememb, ki so jih doživeli od ustanovitve pred skoraj stoletjem pa do leta 2000, skoraj drugo podjetje. V Monsantovem pripovedovanju zgodovine poudarjajo razhod med 'izvirno' družbo Monsanto in današnjo družbo Monsanto. Leta 2000 se je Monsanto spojil in spremenil ime v Pharmacia. Novoustanovljena Pharmacia je nato odcepila oddelek za kmetijstvo in ustanovila neodvisno družbo z imenom Monsanto Company.
Ali združitve in odcepitve Monsantu opravičujejo grehe iz preteklosti, ki jih je zagrešila družba z enakim imenom? Lovera ni takšnega mnenja. "Prepričana sem, da se morajo ukvarjati z odgovornostjo za različne proizvodne obrate, ki so sedaj strupena odlagališča," je povedala. "Tako sem prepričana, da so pravno premislili o tem, na katero stran bilance naj ob razdelitvi postavijo te odgovornosti." Po njenem je tudi pojmovanje, da današnji Monsanto ni isti, kot zgodovinski Monsanto, ki je izdeloval PCB-je, 'za družbo le slaba reklama iz oddelka za stike z javnostjo'.
Pravi pa tudi: "Tudi če na to gledamo po imenski vrednosti, da so sedaj kmetijska družba, še vedno pa izdelujejo semena, ki so ustvarjena za uporabo s kemikalijami, ki jih proizvajajo oni." Za primer: Samo herbicid roundup je leta 2011 predstavljal četrtino njihove prodaje. Delež njihovega poslovanja s kemikalijami nikakor ni neznaten.
Pesticidi iz družbe Monsanto vključujejo mnogo kemikalij, ki jih pri Pesticide Action Network imenujejo slabi dejavniki. Vključujejo alaklor (karcinogen, ki onesnažuje vodo, razvojni/reproduktivni strup in obstaja sum, da je endokrini motilec hormonov), atrazin (karcinogen in obstaja sum, da je endokrini motilec hormonov), klopiralid (visoka akutna onesnaženost), dikamba (razvojni/reproduktivni strup) in tiodikarb (karcinogen in inhibitor holisteraze).
Roundup: Prijazni herbicid?
Branilci družbe Monsanto se bodo na obtožbo morda odzvali, da roundup ni agent orange. V bistvu herbicid velja za tako dobrega, da je njegov izumitelj, John E. Franz, dobil državno medaljo za tehnologijo. Glifozat, aktivna sestavina herbicida Roundup, pobije vse zeleno in rastoče, Monsanto pa trdi, da učinkuje le na presnovne poti v rastlinah in tako ne škoduje živalim. Pravijo tudi, da se v zemlji hitro razgradi in po opravljenem delu pusti le malo sledi v okolju.
Ko jo vprašamo o neškodljivosti herbicida roundup, Lovera odgovori: "To je PR za izdelkom roundup, kako neškodljiv je, lahko ga spijete in ni razloga za skrbi. So ljudje, ki to spodbijajo." Na primer obstaja obtožba, da roundup povzroča okvare ob rojstvu. "Mi teorije o koristnosti ne kupimo," nadaljuje Lovera, "vendar, kar je resnično zanimivo, vendar se o tem ne bomo pogovarjali prav kmalu, saj roundup ne deluje več."
Lovera govori o 'plevelu, odpornem na roundup'. To je plevel, ki se je v zadnjem desetletju in pol razvil in preživel škropljenje s herbicidom Roundup. Skoraj vsa soja, gojena v ZDA, je gensko spremenjena sorta roundup ready, kot tudi 80 odstotkov bombaža in 73 odstotkov koruze. Kmetovalci celotna polja škropijo z roundupom, ki pomori le plevel, rastline, pripravljene na roundup, pa preživijo. Pri tako množični uporabi škropiva roundup na njivah v ZDA lahko plevel, morda je le eden na milijon, ki ima sposobnost preživeti v tem okolju, to prestane in seme z geni gre naprej.
Do leta 1998, le dve leti po predstavitvi sojinih semen roundup ready, so znanstveniki odkrili plevel, odporen na roundup. Drugega so našli leta 2000 in še trije so se pojavili leta 2004. Do danes je po svetu nastalo 24 različnih vrst plevela, ki je razvil odpornost na roundup. In ko enkrat pridejo na njive, ni pomembno, če so njegovi posevki odporni na roundup, saj ta ne deluje več. Ali plevel ostane ali pa mora kmet poiskati novo kemikalijo, plevel ročno populi ali pa najde kakšen drug način odpravljanja težave.
"S pretirano uporabo smo tratili Roundup", pravi Lovera. Njo in druge prehranske aktiviste skrbijo še hujše kemikalije, na katere prehajajo kmetje, družbe za gensko spremenjene posevke pa jih razvijajo za uporabo z njihovimi izdelki.
Trenutno na vladno odobritev čakajo gensko spremenjeni posevki, odporni na herbicide 2,4-D, dicamba in isoxaflutole. Vsi navedeni izdelki niso narejeni v družbi Monsanto, nekatere izdelujejo tekmeci. Nobena izmed teh kemikalij ni tako 'dobra', kot roundup. Isoxaflutole je v bistvu karcinogen. In škropimo to stvar po naši hrani!
Nadzor družbe nad semeni
Nobena debata o Monsantu ni popolna brez omembe neizmernega nadzora, ki ga ima nad semensko industrijo.
"Na koncu je stvar njihovega neposrednega kupovanja semenskih družb, njihovo neverjetno napadalno pravno manevriranje, njihovo patentiranje vsega in izvrševanje teh patentov; resnično so 'zaklenili' velik del oskrbe s hrano," pove Lovera. "Tako le izvajajo nezaslišan nadzor nad celotnim semenskim sektorjem. Izdelki Monsanto predstavljajo 40 odstotkov vseh površin posevkov v državi."
Monsanto je z nakupi semenskih družb začel že leta 1982. Nekateri Monsantovi pomembnejši nakupi so: Asgrow (soja), Delta and Pine Land (bombaž), DeKalb (koruza) in Seminis (zelenjava). Posebno omembo pa zasluži njihov nakup Holden's Foundation Seeds v letu 1997.
George Naylor, kmet iz Iowe, ki prideluje koruzo in sojo, imenuje Holden's 'neodvisni vir dednine za koruzo." Male semenske družbe bi lahko od Holden's kupovale samooplodne vrste, jih križale in izdelovale lastne hibride. Velike semenske družbe, kot je Pioneer, so imele lastne gojitve, mala podjetja pa so odvisna od Holden's ali Iowa State University. Vendar se je Iowa State umaknila iz igre, Monsanto pa je kupil Holden’s.
Monsantova taktika uničevanja tekmecev je brez primerjav. Svojo moč uporabljajo, da trgovce s semeni prisilijo, da, na primer, ne hranijo velikih zalog konkurenčnih izdelkov. Ko licencirajo njihove patentirane gensko spremenjene izdelke semenskim družbam, jim omejijo možnost kombiniranja izdelkov Monsanto s konkurenčnimi izdelki. In, najbolj slavna, kmetje, ki sejejo Monsantova semena, podpišejo pogodbe, ki jim prepovedujejo shranjevanje in ponovno sejanje njihovih semen. A vseeno do današnjega dne zakonodaja za varstvo konkurence v ZDA teh dejanj še ni prepovedala.
Ob koncentriranem nadzoru semenske industrije se kmetje že pritožujejo zaradi pomanjkanja možnosti. Naylor, na primer, pravi, da je imel težavi poiskati sojina semena, ki niso gensko spremenjena. Večina koruznih semen je vnaprej obdelanih s pesticidi in tako jih kmetje, ki želijo neobdelana, najdejo le stežka. Ko enkrat družba ali skupek družb obvladuje celoten trg, lahko ti narekujejo kaj prodajati in po kakšni ceni.
Nadalje, če so naši posevki preveč gensko istorodni, so ranljivi za eno samo bolezen ali škodljivca, ki jih lahko izbriše. Ko kmetje gojijo gensko raznolike rastline, je večja možnost, da bo ena vrsta ali druga bolj odporna na nove bolezni. Na ta način je gojenje gensko raznolikih rastlin kot neke vrste zavarovanje ali kot razpršitev tveganj v vašem delniškem portfelju.
Priporočila Food and Water Watch
Na koncu poročila Food and Water Watch navaja več priporočil. "Obstaja veliko načinov, kako lahko vladna politika obravnava Monstantov oprijem na oskrbo s hrano," pojasnjuje Lovera. "Najpomembnejša stvar je, da je čas za ustavitev odobravanja gensko spremenjenih posevkov in tako ustavitev tekme novega posevka in naslednje kemikalije."
Monsanto imenuje tudi 'pravi odraz potrebe po izvajanju varstva konkufence'; to je nekaj, kar mora ministrstvo za pravosodje še storiti. Lansko leto je vlada končala triletno raziskavo o Monsantu in konkurenci.
Tretje priporočilo, za katero Lovera upa, da postane resničnost, je obvezno označevanje gensko spremenjene hrane. "Če imamo oznako in informacije damo v roke potrošnikov, lahko ti storijo več, da se vsakodnevno izognejo tej družbi," je povedala.
Medtem je vse, kar potrošniki lahko storijo v izogib gensko spremenjeni hrani kupovanje takšnih pridelkov, ki niso gensko spremenjeni: koruza, soja, oljna repica, bombaž, papaja, sladkorna pesa in alfalfa oziroma lucerna.
Prevod članka: Ganeša
